-
1 match
[mæ ] I noun(a short piece of wood or other material tipped with a substance that catches fire when rubbed against a rough or specially-prepared surface: He struck a match.) vžigalica- matchboxII 1. noun1) (a contest or game: a football/rugby/chess match.) tekma2) (a thing that is similar to or the same as another in some way(s) eg in colour or pattern: These trousers are not an exact match for my jacket.) ki se ujema z3) (a person who is able to equal another: She has finally met her match at arguing.) enak4) (a marriage or an act of marrying: She hoped to arrange a match for her daughter.) partija2. verb1) (to be equal or similar to something or someone in some way eg in colour or pattern: That dress matches her red hair.) ujemati se2) (to set (two things, people etc) to compete: He matched his skill against the champion's.) zoperstaviti•- matched- matchless
- matchmaker* * *I [mæč]nounvžigalica; lunta, vžigalna vrvcaII [mæč]nounenak ali enakovreden človek (stvar); economy ista kvaliteta; ženitev, možitev, zakon, (dobra) partija; sport igra, tekmato be (more than) a match for s.o. — biti komu koshis match — njemu enakovreden, njegova ženaIII [mæč]1.transitive verb(primerno) omožiti, oženiti, poročiti (to, with s, z); pariti (živali); primerjati ( with s, z); izigrati koga ( against proti); prilagoditi (to, with s, z); ustrezati, ujemati se (barve); najti, nabaviti kaj ustreznega; American kockati, metati kovance vzrak;2.intransitive verb archaicporočiti se; biti enak, biti kos, ujemati se ( with), biti primeren (to čemu)can you match this silk for me? — mi lahko najdete kaj ustreznega k tej svili?to be matched — biti komu enakovreden; biti komu (čemu) enak, (kos), izenačiti senot to be matched — biti nedosegljiv, ne moči se primerjatieconomy matched order — naročilo za prodajo ali nakup istega števila akcij ali blaga po isti ceni (borza) -
2 marry
['mæri]1) (to take (a person) as one's husband or wife: John married my sister; They married in church.) poročiti se2) ((of a clergyman etc) to perform the ceremony of marriage between (two people): The priest married them.) poročiti3) (to give (a son or daughter) as a husband or wife: He married his son to a rich woman.) poročiti•- married* * *I [maeri]1.transitive verbporočiti, omožiti, oženiti; figuratively tesno povezati (to, with s, z); pomešati različna vina;2.intransitive verbporočiti se; figuratively združiti seto be married to — biti poročen s, zto get married to — poročiti se s, zto marry off — spraviti (hčer) v zakon, poročitiII [maeri]interjectionarchaic sveta nebesa! (vzklik presenečenja)marry come up! — k vragu!
См. также в других словарях:
zákon — óna m (á ọ) poljud. z zakonom urejena življenjska zveza moškega in ženske, strok. zakonska zveza: obljubiti, ponuditi dekletu zakon; v zakonu je srečna; harmoničen, ekspr. ploden zakon; zakon iz koristoljubja, ljubezni; po dveh letih zakona sta… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ljubézen — zni ž (ẹ̑) 1. močno čustvo naklonjenosti do osebe drugega spola: vezala ju je velika ljubezen; ekspr. ljubezen gori, ugasne, se vname; izpovedati, odkriti, priznati komu ljubezen; ekspr. prisegal ji je večno ljubezen; vračati komu ljubezen;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zgradíti — ím dov., zgrádil (ȋ í) 1. narediti z (gradbenim) materialom, da kaj nastane: zgraditi cesto, most, predor, stopnišče; zgraditi iz lesa, opeke; hišo si je zgradil po svojem načrtu / mesto so zgradili na bregu reke; utrdbo so zgradili pred šeststo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
govoríti — ím nedov., govóril; nam. govôrit in govorít (ȋ í) 1. oblikovati besede, stavke z govorilnimi organi: bolnik naj čim manj govori; zunaj nekdo govori; ne ljubi se mu govoriti; med predstavo se ne sme govoriti; govoriti s piskajočim, kričečim… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
móč — í ž (ọ̑) 1. človekova telesna sposobnost za opravljanje fizičnega dela ali prenašanje telesnih naporov: z dvigovanjem uteži si je pridobil precejšnjo moč; tekmovalci so v začetku varčevali z močjo; ekspr. ima medvedjo, volovsko moč; na dopustu… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèljúbljen — a o prid. (ȅ ū) knjiž. ki ni ljubljen, ni deležen ljubezni: bil je neljubljen in tudi sam ni ljubil / prisilili so jo v zakon z neljubljenim možem z možem, ki ga ni ljubila … Slovar slovenskega knjižnega jezika
o — predl., z mestnikom 1. za izražanje vsebine predmeta govornega, miselnega, pisnega obravnavanja a) pri glagolih: govoriti, poročati, pričati, razpravljati o kom ali čem; o tem dogodku je vztrajno molčal; pela je o ljubezni; si kaj slišal o bratu… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
poročíti — 1 ím dov., poróčil (ȋ í) 1. po določenem postopku narediti, da postaneta moški in ženska pred družbo, javnostjo priznana kot mož in žena: to je matičar, ki ju je poročil / na tem uradu jih veliko poročijo 2. ekspr. dati, oddati v zakon: oče jo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika